Ločite udeležence in se z vsakim pogovorite posebej ter zunaj dosega sluha drugega. Izjava, podana v istem prostoru kot oseba, na katero se nanaša, ni izjava. Tudi otroke ločite in jih ne prosite, naj prevajajo ali izbirajo.
Kaj vprašati in kako. Odprta vprašanja, z njihovimi besedami, brez nakazovanja odgovorov. Vprašajte, kaj se je zgodilo, kaj se je zgodilo prej in česa se bojijo, da se bo zgodilo naslednje. Zapišite dobesedno.
Ne sprašujte, zakaj niso odšli. To je vprašanje, ki ga osebe, ki so nasilje preživele, najpogosteje navajajo kot razlog, da so prenehale govoriti s policijo, odgovor — da je odhod najnevarnejše obdobje, da nimajo kam iti, da so tu otroci, denar, priseljenski status, živali — pa ni informacija, ki jo potrebujete, da bi ukrepali zdaj.
Kazalniki tveganja, ki spremenijo odziv.
- Davljenje ali dušenje, kadar koli, naj je trajalo še tako kratek čas. To je ključnega pomena: močno napoveduje poznejši umor, žrtev ga pogosto opiše z besedami »samo držal me je za vrat« in zelo pogosto sploh ne pusti vidne sledi. O tem vprašajte neposredno. Vsak primer davljenja zahteva zdravniško oceno, tudi če se oseba počuti dobro, saj se hude poškodbe pokažejo šele čez nekaj ur.
- Grožnje z ubojem, vključno z besedami »če boš kdaj odšla«.
- Dostop do orožja.
- Stopnjevanje pogostosti ali resnosti.
- Razhod ali namera, da bi se razšla. Nosečnost ali nedavni porod.
- Zalezovanje, nadzorovanje, nadzorovanje telefona, denarja ali dokumentov.
- Prejšnji stik s policijo, ne glede na izid.
- Žrtvina lastna ocena, da je v nevarnosti. Ta je boljši pokazatelj kot večina kontrolnih seznamov.
Zapisovanje. Poškodbe opišite nevtralno — velikost, mesto, barva — in jih fotografirajte le po informirani privolitvi ter na način, ki ne povzroči ponovne viktimizacije. Zabeležite vedenje, stanje prostora, škodo in to, kar so otroci povedali brez spodbude. Zabeležite, kaj je bilo povedano, preden je imel kdo čas premisliti o tem.
Pričakujte, da se bo izjava spremenila. Umik izjave je dokumentirana značilnost prisilnega nadzora, ne dokaz, da je bila prva izjava neresnična, odziv, ki temelji na predpostavki, da je bila neresnična, pa bo tej osebi vrsto let odrekel ustrezen odziv.
Načrtovanje varnosti in napotitev sta v pristojnosti specializirane službe tam, kjer ste. Njeno številko poznajte, še preden jo potrebujete.
Vir. World Health Organization, Violence against women fact sheet, https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/violence-against-women ; WHO, Health care for women subjected to intimate partner violence or sexual violence: a clinical handbook, https://www.who.int/publications/i/item/9789241548595 ; the Council of Europe Convention on preventing and combating violence against women and domestic violence, CETS No. 210, known as the Istanbul Convention.
Kaj to ni. Postopek in ne orodje za ocenjevanje tveganja. Vsaka služba ima svoje, validirano za lastno jurisdikcijo, in to je merodajno.