Obstajajo tri pomembne poti in ena od njih povzroči večino primerov.
Bolha. Večina primerov kuge pri ljudeh se začne z ugrizom bolhe, ki se je hranila na okuženem glodavcu. V bolhi se bakterije razmnožujejo in zamašijo njeno črevo. Zamašena bolha se ne more pravilno hraniti, zato znova in znova grize ter pri vsakem ugrizu prenese bakterije. Ugriz bolhe povzroči bubonsko obliko bolezni.
Zakaj so poginuli glodavci pomembni. Divji glodavci pogosto prenašajo bakterijo, ne da bi zboleli. Podgane, ki živijo v bližini ljudi, zbolijo in poginejo — ko podgana pogine, njene bolhe zapustijo ohlajajoče se telo in poiščejo najbližje toplo telo. Nenaden pogin večjega števila podgan je klasično zgodnje opozorilo, da je kuga na nekem območju dejavna. The World Health Organization to imenuje "rat fall": več kot ena poginula podgana v hiši ali poginule podgane v več kot eni hiši, brez prisotnosti strupa, ki bi to pojasnil. Tveganje za ljudi je med takim poginom in neposredno po njem največje.
Ravnanje z okuženo živaljo. Bakterije so v krvi in tkivih okužene živali. Pri odiranju ali razkosavanju živali z golimi rokami — uplenjenega zajca, svizca ali zemeljske veverice — lahko bakterije vstopijo skozi majhne poškodbe kože. Uživanje okuženega mesa, ki ni bilo dovolj toplotno obdelano, je redkejša pot.
Dihanje. Ko okužba doseže pljuča osebe, ta izkašljuje kapljice, ki vsebujejo bakterijo, in pri osebi v bližini, ki jih vdihne, se lahko neposredno razvije pljučna kuga, brez vpletenosti bolhe. To je edini način, na katerega se kuga v običajnem pomenu prenaša z ene osebe na drugo, in zahteva tesen stik: smernice določajo mejo pri približno 2 metrih. Enako lahko storijo živali. Med domačimi živalmi so najpogosteje vpletene mačke, ki se okužijo s kugo, ko jedo okužene glodavce, nato pa lahko okužijo lastnika ali veterinarja.
Kaj se redko ali nikoli ne prenaša.
- Oseba z bubonsko kugo, ki ne kašlja, redko koga okuži. Tveganje pomeni neposreden stik z gnojem iz otekle bezgavke.
- Površine. Bakterija ne vztraja na suhih, inertnih površinah; The World Health Organization navaja, da je razkuževanje hiš ljudi s kugo zato nesmiselno.
Ena izjema, ki si jo je treba zapomniti. Telo osebe, ki je umrla zaradi kuge, lahko okuži ljudi, ki ga umivajo ali pripravljajo za pokop. Zato se svojce prosi, naj tega ne počnejo.
Kdo je bolj izpostavljen.
- Ljudje, ki lovijo, nastavljajo pasti, odirajo ali razkosavajo divje živali.
- Ljudje, ki taborijo, hodijo v naravi ali delajo na prostem, kjer se kuga pojavlja pri živalih.
- Gospodinjstva s podganami ali z močno infestacijo z bolhami.
- Lastniki mačk in psov, ki se potepajo in lovijo na takih območjih.
- Veterinarsko, laboratorijsko in zdravstveno osebje.
Vir. WHO, Manual for plague surveillance, diagnosis, prevention and control (2024), sections 2.2–2.6, https://www.who.int/publications/i/item/9789240090422 ; United States Centers for Disease Control and Prevention, How plague spreads, https://www.cdc.gov/plague/causes/index.html ; UK Health Security Agency, Plague: epidemiology, outbreaks and guidance, https://www.gov.uk/guidance/plague-epidemiology-outbreaks-and-guidance
Kaj to ni. Branje, ne zdravstveni nasvet. Kjer vaš zdravstveni organ daje navodila, jih upoštevajte.