Kuga je okužba, ki jo povzroča bakterija Yersinia pestis. Predvsem je bolezen majhnih divjih živali — zlasti glodavcev — in bolh, ki živijo na njih. Človek je naključni gostitelj. Bakterija doseže ljudi, ko jih ugrizne bolha, ki se je hranila na okuženi živali, ko ravnajo z okuženo živaljo ali ko vdihnejo kapljice, ki jih izkašlja oseba ali žival z okuženimi pljuči.
To ni bolezen iz preteklosti. Ista bakterija je povzročila tri pandemije. Prva se je začela leta 541. Druga je vključevala Črno smrt v letih 1346–1353, ki je pomorila približno tretjino prebivalstva Evrope. Tretja se je ob koncu devetnajstega stoletja s parniki in železnico razširila po vsem svetu. Bakterijo je leta 1894 identificiral Alexandre Yersin, leta 1898 pa je Paul-Louis Simond pokazal, da jo prenaša podganja bolha. Nikoli ni bila izkoreninjena, ker ni odvisna od ljudi: še naprej živi v divjih glodavcih.
Kje živi zdaj. Kot bolezen živali je kuga prisotna na vseh celinah razen v Oceaniji. Območje, kjer so prisotni bakterija, ustrezen glodavec in ustrezna bolha, se imenuje naravno žarišče. Od leta 2000 je bilo več kot 95 % primerov pri ljudeh prijavljenih iz Afrike. O primerih redno poročajo tudi iz Amerik, največje število naravnih žarišč pa je v Srednji Aziji, čeprav v njihovi bližini živi le malo ljudi. Med letoma 2000 in 2018 je bilo Svetovni zdravstveni organizaciji iz 21 držav prijavljenih 26,237 primerov pri ljudeh. Žarišče lahko desetletja ostane nemo in nato znova povzroči primere, zato »tukaj že leta ni bilo kuge« ni isto kot »tukaj je ni«.
Ozdravljiva je. To je najpomembnejši stavek v tem tečaju. Kuga je bakterijska okužba in običajni antibiotiki jo pozdravijo — če se zdravljenje začne zgodaj. Če se ne zdravi, najpogostejša oblika ubije med 30 % in 60 % ljudi, ki se z njo okužijo, oblika, ki doseže pljuča, pa je skoraj vedno smrtna. Če se zdravi pravočasno, večina ljudi ozdravi. Skoraj vse v nadaljevanju lekcij se nanaša na eno samo besedo, zgodaj: poznati načine prenosa, poznati inkubacijske dobe, poznati prve znake in vedeti, kaj storiti v prvi uri.
Nevarna je zaradi hitrosti. Bakterija sama je občutljiva. Sončna svetloba, vročina in sušenje jo uničijo, običajna razkužila jo uničijo v nekaj minutah in na suhih površinah ne vztraja. Vendar se v telesu zelo hitro širi.
Vir. WHO, Plague fact sheet, https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/plague ; WHO, Manual for plague surveillance, diagnosis, prevention and control (2024), https://www.who.int/publications/i/item/9789240090422 ; Barbieri R. et al., "Yersinia pestis: the natural history of plague", Clinical Microbiology Reviews 34(1), https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7920731/
Kaj to ni. Branje, ne medicinski nasvet in ne diagnoza. Če ste bolni, odloča zdravnik. Kjer vaš zdravstveni organ določa drugače kot ta stran, veljajo navodila tega organa.