Najprej iskren odgovor: domačega testa za kugo ni. Hitri test sicer obstaja — listič, ki zazna beljakovino bakterije, antigen F1, in da rezultat v 15 minutah. Uporabljajo ga usposobljeni zdravstveni delavci, pri čemer vzorec tekočine odvzamejo iz bubona ali izpljunek osebi, ki je že zbolela. World Health Organization izrecno pravi, da to ni presejalni test za splošno prebivalstvo, poleg tega mora biti pozitiven rezultat lističa tudi v ambulanti potrjen v laboratoriju.
Nihče si ne more sam diagnosticirati kuge. Kar lahko človek stori — in kar v praksi odloči izid — je, da prepozna kombinacijo okoliščin, zaradi katerih je kuga možna, in ukrepa v nekaj urah.
Tri vprašanja.
- Izpostavljenost. Ali se je v zadnjih 10 dneh zgodilo kaj od tega?
- Ugrizi bolh na območju, kjer je kuga prisotna pri živalih.
- Stik z divjim glodavcem, zajcem ali drugo divjo živaljo, živo ali mrtvo — predvsem odiranje kože ali razkosavanje take živali.
- Bolna mačka ali pes, ki lovi.
- Mrtve podgane ali drugi glodavci v domu ali njegovi okolici.
- Potovanje na območje, kjer so poročali o kugi.
- Bližnji stik na takem območju z osebo, ki je imela vročino in kašelj.
- Časovni potek. Ali se je bolezen začela nenadoma, približno v enem tednu po tem?
- Znaki. Ali je prisotna visoka vročina z mrzlico, ki se je pojavila v nekaj urah, skupaj z enim od teh znakov?
- Boleča oteklina v dimljah, pazduhi ali na vratu.
- Kašelj z bolečino v prsih, težkim dihanjem ali krvjo v izpljunku.
Vročina sama po sebi, brez izpostavljenosti, skoraj nikoli ni kuga. Nenadna vročina z bolečo otečeno bezgavko po izpostavljenosti je kuga, dokler zdravnik ne pove drugače.
Kaj storiti v prvi uri.
- Takoj poiščite zdravniško pomoč, ne šele zjutraj. Pokličite svojega zdravnika ali številko za klic v sili — 112 v celotni Evropski uniji, drugje pa lokalno številko za klic v sili.
- Povejte, čemu ste bili izpostavljeni, ne samo simptomov. "Imam nenadno visoko vročino in bolečo oteklino v dimljah, pred štirimi dnevi pa sem odrl zajca." Zdravnik, ki bo to slišal, bo pomislil na kugo. Zdravnik, ki bo slišal "Mislim, da imam gripo", morda ne bo: kuga je redka, priročnik organizacije World Health Organization pa pravi, da je za njeno prepoznavanje potrebna visoka stopnja suma.
- Če lahko, pokličite vnaprej, da vas bo ambulanta lahko sprejela brez čakanja v prenatrpani čakalnici.
- Če kašljate: nadenite si medicinsko masko, od drugih ljudi bodite oddaljeni 2 metra in se izogibajte javnemu prevozu, če lahko potujete kako drugače.
- Ne jemljite antibiotikov na lastno pest. Nasvet organizacije World Health Organization javnosti je izrecen: brez samozdravljenja, razen če jih je predpisal zdravstveni delavec. Antibiotiki, zaužiti pred pregledom, lahko povzročijo, da je bolezen videti blažja in manj očitna, ter otežijo njeno potrditev v laboratoriju. Če ste že kaj zaužili, povejte, kaj in kdaj.
- Otekline ne stiskajte in ne režite. Gnoj je kužen.
- Zapišite si, kdaj se je začela vročina, svojo temperaturo, kje ste bili v zadnjih 10 dneh, katerih živali ste se dotikali in kdo je bil v vaši bližini, odkar ste zboleli. Zdravnik in zdravstveni organ bosta vprašala natančno to.
Na kaj morate biti pozorni pri drugi osebi. Na isto kombinacijo znakov. Pri pljučni kugi pa tudi na hitrost: oseba z vročino in kašljem, ki se v nekaj urah vidno slabša in izkašljuje kri, potrebuje reševalno vozilo — ljudje okoli nje pa morajo biti oddaljeni in nositi maske.
Vir. WHO, Questions and answers: Plague, https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/plague ; WHO, Manual for plague surveillance, diagnosis, prevention and control (2024), sections 3, 4.3.1 and 6.1, https://www.who.int/publications/i/item/9789240090422 ; Jullien S., Dissanayake H. A., Chaplin M., "Rapid diagnostic tests for plague", Cochrane Database of Systematic Reviews 2020, Issue 6, https://www.cochranelibrary.com/cdsr/doi/10.1002/14651858.CD013459.pub2
Česa to ni. To je branje, ne zdravniški nasvet in ne samotest. Ta stran vam ne more povedati, ali imate kugo. Pove vam lahko samo, kdaj ne smete čakati.