Reakcije po zastrašujočem dogodku so normalne. Težave s spanjem, podoživljanje dogodka, razdražljivost, izčrpanost, prestrašenost ob običajnih zvokih, nepripravljenost govoriti o tem, želja govoriti o ničemer drugem. To so odzivi živčnega sistema po grožnji, ne znak, da je s človekom nekaj narobe.
Kaj pomaga in ni zapleteno. Spanje, hrana in voda ob običajnih urah. Rutina, tudi če je majhna. Družba. Nekaj, kar lahko počnete in ima viden rezultat. Manj novic, ob določenih urah, ne neprestano.
Otroci to pokažejo drugače — večja potreba po bližini, nazadovanje pri stvareh, ki so jih že znali, bolečine v trebuhu, poustvarjanje dogodka skozi igro. Rutina in iskreni, kratki odgovori pomagajo bolj kot pomirjanje.
Kdaj poiskati pomoč. Če se stanje po več tednih ne izboljšuje ali jim preprečuje delo, spanje ali skrb zase, je takrat čas, da se pogovorijo z zdravnikom. Povejte, kaj se je zgodilo; to je pomembno.
In obnovite zaloge. Dopolnite zalogo vode, nadomestite, kar ste porabili iz torbe, napolnite prenosno baterijo, preverite svetilko. Obdobje takoj po dogodku je tisti čas, ko se vsi strinjajo, da je to vredno storiti — in drugi dogodek, če do njega pride, običajno nastopi, še preden trgovine znova napolnijo zaloge.