Preiskovalna metoda izhaja iz vrste dejanja, saj različna dejanja puščajo različne sledi.
Kazniva dejanja zoper osebo — napad, umor, spolna kazniva dejanja. Dokazno gradivo je večinoma fizično in medicinsko, hitro propada, prve ure pa so pomembnejše kot pri kateri koli drugi kategoriji. Kraj dejanja, telo, medicinski pregled, priče.
Kazniva dejanja zoper premoženje — vlom, tatvina, poškodovanje tuje stvari. Sledi so na mestu vstopa in na predmetih, s katerimi se je ravnalo. Težava je v količini in ne v zapletenosti: pri teh dejanjih se uporabljata forenzična triaža in obveščevalna dejavnost v zvezi s serijami, ne pa obravnava vsakega kraja dejanja posebej.
Finančna in gospodarska kriminaliteta — goljufije, pranje denarja, korupcija. Dokazno gradivo je v dokumentih in se nahaja v registrih, računih ter korespondenci. Ne propada, vendar je namerno prikrito, delo pa je rekonstrukcija in ne zbiranje.
Organizirana kriminaliteta — trgovina z ljudmi, drogami ali strelnim orožjem. Kaznivo de¬janje je struktura in ne dogodek, zato se preiskuje kot omrežje: kdo premika kaj, kdo komu plačuje, kateri mejni prehod, katero podjetje.
Kibernetsko odvisna kriminaliteta — vdori, izsiljevalski programi. Dokazno gradivo je spremenljivo na način, ki ne velja za fizične dokaze: spremeni se, ko se ga pregleduje, in se lahko na daljavo uniči, medtem ko preiskava poteka.
Kaj je enako pri vseh. Opis tega, kar se je zgodilo, preverjen glede na gradivo, ki obstaja neodvisno od tega opisa. Vsaka zgornja kategorija je drugačen odgovor na eno vprašanje: kje je gradivo, ki ni odvisno od besed posameznika?
Vir. UNODC, Handbook on police accountability, oversight and integrity in Crime scene and physical evidence awareness; Europol, Serious and Organised Crime Threat Assessment, https://www.europol.europa.eu/