Najpogostejša napaka v prvih minutah ni panika. Temveč ukrepanje na podlagi prvega, kar ste slišali.
Pred vsem drugim si vzemite eno minuto, da ugotovite, kaj se pravzaprav dogaja in kje. Ne tega, kar je bilo povedano v sporočilu, ne tega, kar je nekdo zakričal — temveč to, kar vam sporočajo lastna čutila in kar pravi uradni vir.
Postavite si tri vprašanja v tem vrstnem redu.
- Ali sem na mestu, kjer trenutno stojim, v neposredni nevarnosti? Požar, dim, voda, poškodovana konstrukcija, promet, nekaj, kar pada.
- Ali je kdo, ki je z menoj, poškodovan?
- Kaj pravijo pristojni organi?
Na prvi dve vprašanji odgovorite tako, da pogledate. Na tretje odgovorite na podlagi uradnega kanala svoje države, ki je na strani te države na tem spletnem mestu.
Zakaj je ena minuta pomembna. Ljudje, ki se takoj premaknejo, se premaknejo v smeri, v katero so bili že obrnjeni. Pri požaru v stavbi je to pogosto smer, iz katere so prišli, kjer je pogosto požar. Enominutni premor ni oklevanje; je razlika med tem, da se premaknete, in tem, da se premaknete nekam, kjer bo to koristno.