Navadni ljudje pogosto hranijo edini zapis o tem, kar se je nekje zgodilo. Ta zapis je nekaj vreden — in ni vreden nič, če se pri njegovem pridobivanju kdo poškoduje.
Varnost je na prvem mestu in ni zgolj formalnost. Ne vstopajte na nevarno območje, ne približujte se ničemur sumljivemu in ne zadržujte se na izpostavljenem mestu, da bi posneli fotografijo. Noben zapis ni vreden poškodovanega človeka, kar vključuje tudi vas.
Če je dokumentiranje varno, so stvari, zaradi katerih je zapis pozneje uporaben, preproste.
- Ohranite izvirno datoteko. Ne kopije, poslane prek aplikacije za sporočanje, ki odstrani informacije, shranjene v njej. Izvirnike prenesite s telefona, ne da bi jih spreminjali.
- Datum, čas in kraj zapišite ločeno, ker si jih ne boste zapomnili, datoteka pa jih morda ne bo vsebovala.
- Fotografirajte širše prizorišče in podrobnost, da bo mogoče prepoznati kraj.
- Ničesar ne uprizarjajte in ničesar ne urejajte. Spremenjen zapis je slabši kot noben zapis: diskreditira vse, kar je povezano z njim.
Pred objavo premislite. Informacije v živo o tem, kje se ljudje zatekajo, kje so obrambni položaji ali kdo je prisoten, lahko te ljudi spravijo v nevarnost. Če ste v dvomih, jih posredujte pristojnim organom ali priznani humanitarni organizaciji, namesto da jih objavite.
Zaščitite ljudi, ki so na posnetku. Obrazi, naslovi in registrske tablice lahko koga razkrijejo ljudem, ki jim tega niste nameravali razkriti.
To je uvod. Knjižnica za člane združenja obravnava dokumentiranje, preverjanje in ravnanje z dokazi dovolj poglobljeno.